|
Compair Bouki avé Compair Dahomey
par Pa Lindor
le 27 avril 1878, Le Meschacébé.
Compair Bouki té avé gagné onze piti
avé so famme, et li mem ça té fé terèze.
Li souvan zonglé limiro cila a porté li malor. Ein zané
la pli si tan tombé et li fé si tan sec, so récolte
manqué. Tou lé zou gran bon matin, li pran so fizi couri
la chache. Zafair couri assé ben dan comanceman; bambail zibié
tou faroucé et parti dan lot péhie. Ein zou partou dan
clos, dan zerbe, dan zéronce, dan diboi: arien! Soleil apé
baissé, li tourné vini. Li zonglé li mem: “Cabanne
plin piti, pa arien pou manzé, ça ma fé pou Bon
Djié, li lévé so la tête, et li rêté
drette. So jiés té apé cléré on ein
gro popa carencro ki té jouké on ein vié diboi
sec apé singho avé so la tête en bas so zèle.
“Yé di carencro gagné la loi,mé cila pa gagné
témonan.” Li armé so biscaïen, vizé
ben, tiré boum; carencro capoté: wap! Compair Bouki plimé
li, coupé so la tête avé so pate, mété
li dan so canassière et parti couri divan.
Navé ein vié famme riche, yé
té pélé Madamme Ranhoutan, ki té gagné
ein gro bande moutons. Compair Bouki pran chimin so bitacion. Tan li
proché la mison, li ouâ vié Madamme assitte divan
so la porte. Li comancé chanté. Madamme Ranhoutan lévé
la tête:
— Eh! Compair Bouki, vou ben en train
jordi; fé bon la chache?
— Pa si tan, zoli Madamme; mo tchoué
jiche ein denne chowage.
— Denne chowage! cé miyor zibié
na dan diboi. Mo té ben olé gagné eine.
— Ma donne vou cila pou vou zétrenne.
Et li sorti so carencro dan so canassière.
— Coman, li tou plimé, Compair
Bouki?
— Oui, Madamme, mo té gagné
li tou paré pou mété dan chouguère.
— Gran merci! ma couri fé gombo
tou souite.
Compair Bouki ramassé jeine chougra
avé chadron on bord chimin et tan li rivé côté
so cabanne, li di so vié famme:
— Fé gombo vert, mo vieil; cé
jordi vandrédi, no va fé mègue, Bon Djié
a idé nouzote.
Landimin, Compair Bouki pa couri la chache;
li rêté tou la zournée apé zonglé.
Tan soleil coucé, li pran ein gran sac et parti couri côté
Madamme Ranhoutan. Li charé li tou sel: “Mo cré
mo ben compliké tou zafair cila mo olé fé; si Djiabe
pa mêlé, tou kichoge a marché drette.”
Madamme Ranhoutan té dijà soupé
et té apé couri frêmé so la porte, tan Compair
Bouki rivé.
— Ki nouvel, Compair Bouki? Li ben tard
et vou apé fé lougarou?
— Mové nouvel, bon Madamme; mo
famme et mo piti tou malade; na pa arien pou manzé dan cabanne.
— Pove Compair Bouki! vou té pa
doi donne mouen vou denne chowage; vou tro bon tchor. Vini dimin bon
matin, ma donne vou ein mouton.
— Dimin mo pa gagné tem, bon Madamme;
si vou té capab donne mouen li asoâ, mo té ben contan.
— Mo dijà frêmé yé,
Compair Bouki, n’a si tan cokins dan tan jordi. Cé tégal,
ma donne vou la clé mo gran lécurie, vou vouri pran ein
mouton.
Compair Bouki ki té dijà koné
tou zesse bitacion là, couri drette côté, trapé
ein mouton, mété li dan so sac et maré li ben.
Li mété la clé dan so poche capo et parti galopé,
tombé dan trou la boue au ra pi. Tan Madamme Ranhoutan ouâ
so gran la barbe tou plin la vase, li bligé ri.
— Pou Bon Djié, Compair Bouki,
vou samblé Djiabe!
— Malor rivé mouen, zoli Madamme.
Mo té apé galopé porté vou la clé;
li fé si tan noâ, mo bité au ras pi, capoté
dan trou la boue, la clé chapé dan mo la min et calé
dan pi!
Madamme Ranhoutan pa ri anco; li sagrin pou
so la clé.
— Ma zonglé ça pou fé.
Bonsoâ, Compair Bouki.
Compair Bouki té si kontan li dansé
rigodon, kounjail et bamboula. Li couri pran so mouton ki té
apé jigotté dan sac, apécrié: bê!
bê!
Dimin bon matin, Madamme Ranhoutan té
pa koné ki pou fé.
— Mo croa mo vo mié couri ouâ
Compair Dahomey.
Compair Dahomey té ein vié zancien
nègue guinain ki té rêté lot côté
bayou.
Tan Madamme Ranhoutan rivé, Compair
Dahoumey té dijà boa so café, manzé so janicake
et li té apé fimé so caçambo.
— Bonzou, Compair Dahoumey.
— Ah! cé vou, comaire Ranhoutan!
Vou ben matinal, jordi.
— Oui, mo vié zami; mo la clé
tombé dan pi et mo vini mandé vou idé mouen trapé
li.
— Na couri ouâ ça.
Li pran so bâton et parti couri avé
Madamme Ranhoutan. Tan yé rivé côté pi là,
Compair Dahomey pran ein la ficel dans so poche, maré ein caïou
dan lot boute et li calé li dan pi. Li halé li anco et
misiré li avé so pié droite. Li soucouyé
so la tête.
— Pi là gagné douze sept
pié dolo. Mo espèce bâtir forgeon; ma pli vite fé
vou ein lot la clé passé trapé cila.
— Fé com vou olé, Compair
Dahomey.
Compair Dahomey ramassé ein morceau
la terre gras, couri pran gabari serrure-là et avan dix hères
soné li dijà bâclé ein vagnan la clé.
Compair Bouki li té fé so frico
et li avé so famie manzé yé vante plin tou la zournée.
Dan troi zou mouton fini. La nouite vini, li pran so sac avé
so la clé et couri charché ein lot mouton. Zafair boulotté
ben pandan troi simaines. Compair Bouki ri dan so la barbe kan li ouâ
tou so zanfans vini gra com coçons langré.
Ein soâ, Madamme Ranhoutan couri frêmé
so bétail, et li zonglé:
— Samblé mouen mo tas moutons
apé vini piti, poutan na pa ki krêvé.
Li conté yé: navé quarante-douze.
Dimin bon matin li couri lâché yé, conté
anco: navé quarante-onze. Compair Bouki té vini la nouite
ôté ein lotte. Madamme Ranhoutan gardé tou partou,
lécurie pa défoncé. Li couri conté so sagrin
à Compair Dahomey.
— Ma fé mo sain possibe pou trapé
vou cokin, mo comaire.
Tan soleil coucé, Compair Dahomey couri
caché au ra lécurie Madamme Ranhoutan; la nouite passé,
li pa ouâ arien. Dimin soâ, li vini anco, arien. Apé
dimin soâ, côté dix hères, li ouâ Compair
Bouki rivé, apé gardé côté-ci côté-là,
ouvert la porte et sorti tout a l’hère avé ein mouton
dan so sac on so do, frêmé la porte et mêté
laclé dan so poche.
Dimin bon matin, Compair Dahomey couri trouvé
Madamme Ranhoutan.
— Eh ben! mo vié camaire, Compair
Bouki malin passé mo té croâ. Li gagné vou
la clé et cé li ki apé volé vou moutons.
Madamme Ranhoutan té si tan bazourdi,
li manqué trapé ein lataque troisie
— Et vou pa mèté li dan
prison, Compair Dahoumey?
— Ma fé mié passé
ça, mo comaire; mo olé sterminé li avé tou
so famie. Vou don mouen pli gran la peau po mouton vou gagné;
dan troi zou va ouâ ki mo coné fé.
Apré dimin soâ, Compair Dahomey
rivé.
— Vou frêmé mouen avé
vou moutons dans lécurie; dimin don matin va tandé nouvel.
Compair Dahomey habillé li ben avé
so la po mouton et coucé au ra la porte. Côté dix
nef hères, Compair Bouki ouvri la porte tou douceman. Tan li
rentré, li bité on Compair Dahomey ki crié bê!
Compair Bouki voyé so griffe on li et halé li dan so sac,
mété li on so do et parti couri.
— Mouton cila doi gra pou mem; li pli
lour passé eine mo dijà pran.
Tan li rivé dans so cabanne, tou zafair
té paré pou bouceri. Li ben frêmé la porte
et démaré so sac. Compair Dahomey sauté droite
diboute avé so boulknife ki té filé com razoa.
— Paillé, mo viel! grimpé
en l’air, mo zanfans! Djiabe dan cabanne.
Avan Compair Dahomey té gagné
tem trapé eine, tou Boukis yé té croché
en l’air apé solivo.
— Bambail, ouzote gagné pou lâché;
ma pé guété.
Piti dergné li pa boucou for, li vini
lasse tousouite, et li tombé bap! Compair Dahomey coupé
so cou. Et piti yé tombé eine dan lot, Compair Dahomey
touzou, jika dan disse minutes navé jiche Compair Bouki avé
so pli vié garçon ki rêté. Compair Bouki
di li tou douceman:
— Mo cher garçon, mo olé
sové nouzote la race. Ma sauté on vié Djiabe-là
et fé batail avé li; toi to coné chappé.
Compair Bouki balacé ben et tombé
drette on Compair Dahomey et yé tou dé roulé en
planché. Avan Compair Dahomey té gagné tem coupé
vié Compair Bouki so cou, jeine-là dijà ouvri la
porte et chappé dan diboi.
Cé cofair la race Compair Bouki là
jikà jordi.
Retour
à la bibliothèque Tintamarre
|